Nemški zvezni preiskovalci pri Zveznem sodišču (BGH) v Karlsruheju so sporočili, da je uničenje plinovodov Severni tok v Baltskem morju najverjetneje naročil državni akter. Po njihovih ugotovitvah so sabotažo izvedli ukrajinski potapljači oziroma saboterji, ki so delovali po naročilu tujih oblasti, pri čemer preiskava neposredno kaže na Ukrajino. Čeprav država v uradnem sporočilu ni bila neposredno imenovana z imenom, vsi indici in dosedanji izsledki preiskave potrjujejo, da gre za ukrajinsko operacijo pod državnim pokroviteljstvom. To odkritje predstavlja velik preobrat v preiskavi dogodkov iz septembra 2022, saj so prve domneve namigovale na različne akterje, vključno z Rusijo. Uradna vpletenost ukrajinskih državnih struktur v napad na ključno energetsko infrastrukturo v lasti evropskih podjetij sproža številna vprašanja o prihodnjih diplomatskih odnosih med Berlinom in Kijevom. Nemške oblasti so že izdale priporni nalog za enega izmed osumljencev, kar potrjuje resnost ugotovitev sodišča. Dogodek močno vpliva na razumevanje varnostne dinamike v Evropi, saj gre za napad na kritično infrastrukturo znotraj evropskih voda. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost, preiskava BGH temelji na dokazih, ki povezujejo jadrnico Andromeda in skupino ukrajinskih državljanov s samim prizoriščem eksplozij. Ta ugotovitev bo verjetno povzročila dodatne pritiske na nemško politiko glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini.

Sergej Kuznecov, ukrajinski državljan, osumljen organizacije napadov na plinovode Severni tok leta 2022, je bil po izročitvi iz Italije aretiran v Nemčiji. Nemško zvezno sodišče je 28. novembra odredilo pripor za Kuznecova zaradi suma vpletenosti v sabotažo plinovodov Severni tok in Severni tok-2.

Nemško zvezno sodišče je razsodilo, da je kulturni bon, ki ga je vlada namenila 18-letnikom v letih 2023 in 2024 za financiranje kulturnih aktivnosti, protiustaven. Odločitev je zapečatila de facto ukinitev tega programa.

Na Dunaju so bile potrjene zaporne kazni za 59-letnega obrtnika in njegovi sodelavce, ki so poskušali vzpostaviti plantaže konoplje v dveh najetih hišah v Weinviertlu, pri čemer je bila ena plantaža locirana ob pokopališču. Obrtnik se je za pridelavo konoplje odločil zaradi finančne krize.

Nemško zvezno sodišče (BGH) je odločilo, da so popusti in bonusi, ki jih tuje spletne lekarne ponujajo za zdravila na recept, zakoniti. To pomeni, da so lahko tuje spletne lekarne v Nemčiji ponujale nižje cene in ugodnosti, kar je izpodbijalo dolgoletno nemško ureditev glede zavezujočih cen zdravil. Odločitev je razjezila nemška lekarniška združenja, vendar jo potrošniki pozdravljajo. To vprašanje je v Nemčiji sprožilo tudi razpravo o tako imenovanem "avstrijskem pribitku", kjer so cene istih izdelkov v Avstriji višje kot v Nemčiji.